Moja starša sta oba že v letih, ko potrebujeta pomoč, saj sam ne zmoreta več večjih opravil. Še dobro, da z družino živimo blizu in lahko vedno kdo od nas priskoči na pomoč. Oče ima poleg vseh drugih težav še <span id="keyword-1" class="highlight-keyword has-url">revmatoidni artritis, kar ga močno ovira pri stvareh, ki jih je prej sam opravljal. Kadar sem pri njih vidim, kako močno ga vneti sklepi bolijo, čeprav se dela pogumnega, da me ne bi skrbelo.
Ko je dobil diagnozo revmatoidni artritis, sem si o tej bolezni prebrala skoraj vse kar sem našla. Povedala sem mu, da bi bilo dobro, da bi se izogibal določeni hrani, kot na primer:
- rdečemu mesu
- sladkorju
- predelanemu mesu
- glutenu
- alkoholu…
Več kot sem naštevala, bolj me je pisano gledal izpod čepice, ki jo je vedno nosil. Nato me je prekinil in rekel, da se pri njegovih letih ne misli spreminjati in da to niti revmatoidni artritis ne bo dosegel. Nekaj časa sem mu vseeno pripravljala zdrave obroke in mu jih nosila, da bi jih pojedel. Toda po nekaj dneh mi je mama rekla, da nima smisla, da s tem nadaljujem. V šali je dodala, da je preveč trmast, da bi priznal, da imam prav.

Kljub zdravilom, ki jih jemlje, vidim da se njegov revmatoidni artritis slabša, na rokah ima sklepe zatečene in vidim, da si včasih še čevlje težko obuje sam. Ker vidim kako mu je hudo, sem pri nas doma že sedaj uvedla bolj zdravo prehrano, saj ne želim, da se revmatoidni artritis pojavi tudi pri meni ali pri mojih. Glede na to, da je revmatoidni artritis mogoče dedna bolezen, bom poskusila marsikaj, da se pri meni sploh ne bi pojavila. Med drugim tudi skrbim, da so moje roke vedno na toplem, saj je tudi pogost mraz in mrzla voda v tem primeru škodljiva. Preventiva je vedno boljša kot kurativa.
string(10) "expression"