Prevajanje je bilo zame dolgo časa nekaj, kar sem počel bolj iz nuje kot iz prave strasti. Začelo se je, ko sem moral za delo prevesti nekaj dokumentov iz angleščine v slovenščino. Sprva sem mislil, da bo šlo hitro – preprosto poiščeš ustrezne besede in jih zamenjaš. A že po prvih stavkih sem ugotovil, da strokovno prevajanje sodnega tolmača iz angleščine v slovenščino ni le mehanično prepisovanje iz enega jezika v drugega.
Prvi resen izziv sem imel pri besedilu, ki je bilo polno izrazov, vezanih na specifično industrijo. Nekateri izrazi v slovenščini sploh niso imeli neposrednega prevoda. Takrat sem se naučil, da prevajalec včasih postane tudi raziskovalec. Iskanje ustreznih terminov, preverjanje strokovnih virov in včasih celo klic ljudem iz stroke, da mi potrdijo, kaj točno neka beseda pomeni v praksi.
Zanimivo je, kako se lahko pomen stavka popolnoma spremeni, če napačno izbereš besedo ali spremeniš vrstni red. Pri enem prevodu pogodbe sem zaradi napačne interpretacije skoraj povzročil zmedo glede roka izvedbe. Na srečo sem napako pravočasno opazil in popravil, a ta dogodek me je naučil, da pri prevajanju ni prostora za površnost.
Sčasoma sem začel uživati v iskanju pravih izrazov. Prevajanje leposlovja, na primer, mi je dalo popolnoma drugačno zadovoljstvo kot prevod tehničnega besedila. Pri prvem imaš več svobode pri izbiri besed in lahko malo prilagodiš slog, pri drugem pa moraš biti natančen in dosleden.
Eden mojih najlepših trenutkov je bil, ko sem prejel pohvalo od avtorja besedila, ki sem ga prevajal. Povedal je, da je prevod zvenel naravno, kot da je bil napisan neposredno v slovenščini. Takrat sem začutil, da sem naredil nekaj res dobrega.
Danes prevajanje zame ni več samo delo, ampak izziv in priložnost, da se vsak dan naučim nekaj novega. Vsak tekst prinese svoje posebnosti, in prav to je tisto, kar me vedno znova pritegne k temu, da sedem za računalnik in začnem iskati prave besede.
Prevajanje me uči potrpežljivosti, natančnosti in ustvarjalnega razmišljanja vsak dan.…