string(10) "expression"
S partnerjem živiva v bloku, stran od svojih staršev in imava večkrat težavo, ker nimava varstva. Tako sva spoznala eno prijazno gospo v bloku, ki se nama je ponudila, da nama lahko kdaj pa kdaj ima sina, ko midva nimava časa. Res je zlata gospa, nazadnje naju je čakala gajbica zelenjave pred vrati in točno sem vedela, kam moram potrkati, da se zahvalim. Čez čas smo postali družina, ona je bila del naše družine, tako lepo nam je bilo, še posebej zato, ker sem pogrešala svoje starše in tako sem imela njo.
Dopoldan, če sem bila doma, sem večkrat šla k njej na kavo, prav prijetno je bilo vedno poklepetati z njo. Rekla mi je, da ne rabim kupovati zelenjave, ker ima ona vrt in tako me bo vsake dva dni čakala gajbica zelenjave pred vrati. Takšnemu človeku se ne moreš dovolj zahvalit, dovolj pa je že, če ona ve, kako zelo sem hvaležna. Kdaj pa kdaj jo presenetim z kakšno pozornostjo, pa še to komaj sprejme.
Ona je res soseda, ki jo lahko samo iščeš. Tudi ona živi tukaj sama in ima hčerko daleč stran, tako da ne vidi pogosto svojih vnukov, težko ji je zaradi tega. Tako se mi zdi, da ji moj sin toliko pomeni, ker je približno enako starosti, kot vnuki. Vsaki dan gre na svoj vrt, gajbica zelenjave je nabrana vsaki dan sveža, res ima prekrasen vrt in vse ji na veliko uspeva in raste. Vedno, ko je gajbica zelenjave nastavljena se iz srca zahvalim, jaz bi ji z veseljem plačala, pa noče niti slišati o denarju.
Svoj vrt ureja iz čistega veselja, rada se giblje, hodi na pohode, še vedno je zelo aktivna, ne vem kje ji moč. Danes na primer je bila gajbica zelenjave nabito polna, zraven zelenjave, pa je bilo še celo sadje.