string(10) "expression"
Ko danes gledam za nazaj, je matura ena izmed tistih izkušenj, ki jih nihče preveč ne mara v tistem trenutku, s se je po letih spominjaš z nasmehov. Prav spomnim se tistega občutka, ko je bilo vse na kupu. Razne starejše generacije pa so nas strašile, da je splošna matura zelo zahtevna in se moraš res zelo učiti.
Zato pa se spomnim kako dobro sem se moral organizirati, da sem se lahko vse kar sem rabil, naučil v ustreznem času. Ker pa sem bil gimnazijec, pa sem za maturo opravljal 5 predmetov. Imel sem najprej matematiko, slovenščino in tuj jezik angleščino. Ti predmeti so bili obvezni, kjer je bila slovenščina tudi na višji ravni. Nato pa sem si lahko izbral še dva predmeta, kjer pa sta bila moja izbira fizika in zgodovina. To pa sem izbral zato, ker me je zgodovina kar malo zanimala, fizika pa mi ni nikoli predstavljala težav.
Ko pa je prišlo do učenja, pa sem lahko dobil malo olajšanja. Hitro sem videl, da mi matematika in angleščina res ne delata težav, tako da sem se ta dva predmeta učil relativno sproščeno. Ko pa je prišlo do slovenščine, fizike in zgodovine, pa je bila to čisto druga pesem. To pa zato, ker je splošna matura zajemala res ogromno snovi, sploh pri zgodovini. Zato pa me je takrat kar malo zgrabila panika, vendar sem se vseeno dobro organiziral in se pridno učil.
Tedaj pa so se začeli dnevi, ko smo pisali splošno maturo. Najprej smo morali odpisati vse različne testne pole, nato pa imeti še ustni izpit za tiste tri glavne predmete. Ko pa je bilo vse to za mano, pa se mi je kar odvalil kamen iz srca. Moral sem še edino počakati na rezultate.
S tem, ko pa je bila splošna matura opravljena, pa sem se končno lahko pripravil na moja študijska leta, kar me je že zelo veselilo.