string(10) "expression"
Prijateljica mi je pripovedovala, kako je šla na odstranitev znamenja, ki ga je pred tem več let opazovala. Znamenje je imela na nadlahti roke in ji je bilo ves čas na očeh. Sčasoma je opazila, da se znamenje spreminja.
Zdelo se ji je, da je spremenilo barvo. Ker ni bila več povsem prepričana, se je pričela bolj temeljito opazovati in ugotovila je, da se ne moti. Odločila se je, da bo obiskala dermatologa. Morala je počakati še nekaj dni, da je prišla na vrsto. Ves ta čas je bila zelo zaskrbljena; zamerila sem ji, da me ni poklicala. Ni mi bilo všeč, da je šla sama skozi tako težavo. Ko je prišla do dermatologa, jo je ta temeljito pregledal. Dermatolog ji je rekel, da je tokrat odstranitev znamenja zelo priporočena. Razložil ji je potek posega in povedal, da bodo tkivo poslali na pregled zaradi morebitnih mutiranih celic. Predlagal je, da lahko poseg opravijo takoj. Zelo se je prestrašila; prvi hip je razmišljala samo o brazgotini, ki bo nastala, in o bolečini, ki bo prisotna. Privolila je, ker je vedela, da je to najboljše, kar lahko stori. Malo je morala počakati, da so pripravili mizo, kamor so jo potem polegli. Budno je spremljala vsak gib dermatologa, saj je odstranitev znamenja potekala v lokalni anesteziji. Poseg je bil hitro končan in dobila je navodila, kako mora zdaj oskrbovati rano. Odsvetovali so ji izpostavljanje soncu in priporočili počitek, da se rana lahko v miru zaceli.
Nestrpno je pričakovala izvid pregleda tkiva in ga tudi dočakala. Rezultati so bili dobri in je ni bilo več treba skrbeti. Zelo je bila zadovoljna, da je takoj ukrepala. Pokazala mi je rano, ki se je že skoraj dodobra zacelila. Če si bo odslej redno mazala brazgotino, bo ta sčasoma skoraj povsem zbledela.