Vsak si skoraj v današnjem času želi izpit za avto, ko pa pride šola vožnje, pa so nekateri bolj nadarjeni od drugih. Jaz sem bila trd oreh in mi je šola vožnje bila en velik stres. Vedno sem sanjala, da ko bom dopolnila 18 let, da bom med prvimi naredila izpit za avto in da se bom potem lahko v šolo vozila z avtom in ne več z avtobusi in vlaki.
Ko sem dopolnila 18 let sem tako opravila tečaj prve pomoči in CPP šola vožnje se je začela. Ker mi tečaj prve pomoči in CPP sploh nista delala težav sem bila prepričana, da bo tako tudi na vožnji. Pa sem se kratko zmotila. Ko sem se jaz usedla za volan avta in bi se šola vožnje morala začeti, sem dobesedno zakrknila, to je videl tudi inštruktor vožnje in mi takrat obljubil, da bi dobila korajžo, da bo iz mene naredil uspešno voznico, ki se ne bo bala ceste in se bo naučila dinamične vožnje in predvidevati nevarnosti v cestnem prometu. Ker je kar naenkrat zame šola vožnje postala en velik strah, mi je prvo razložil, da me resnično ne rabi biti strah in da smo v avtu lahko še kako varni. Ker je videl, da z lahka ne bo šlo, me je prosil, da se presedeva in da mi pokaže par stvari glede vožnje.
Njegova vožnja je bila dinamična, sproščena, vozila sva se hitro, počasi, sem ter tja, vse kar je možno, da sem jaz dobila občutek varnosti in da se nesreča ne zgodi kar tako. Tako sem premagala strah in šola vožnje se je začela.
Še danes sem temu inštruktorju hvaležna, da je odreagiral tako kot je, ker sem prepričana, da bi drugače morala odpeljati kar nekaj ur več, tako pa je moja šola vožnje postala že na začetku bolj samozavestna in ne boste verjeli, izpit sem položila v prvo. …
